Vlada potrdila dolgo pričakovani zakon o Skoku. Demokrati: "Čas je, da storilcem izstavimo račun"

Da je vlada sprejela zakon o Skoku, so na omrežju X potrdili Demokrati. Navedli so, da z zakonom povečujejo število specializiranih tožilcev, zagotavljajo prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb, krepijo sodelovanje med tožilstvom in policijo, uvajajo specializirano sodišče za najzahtevnejše primere ter povečujejo avtonomijo in učinkovitost specializiranega tožilstva.

"Vsak evro korupcije plačajo državljani. Čas je, da račun izstavimo storilcem," so še poudarili Demokrati in dodali, da izpolnjujejo svoje obljube. Zakon o Skoku je bila namreč ena od ključnih predvolilnih obljub Demokratov.

Kljub nekaterim pomislekom zakon soglasno potrjen

Kot smo poročali, so imeli sicer nekateri vladni in koalicijski predstavniki na predlog zakona, kot ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Mihaela Zupančiča iz Demokratov, vsebinske pomisleke, še zlasti zato, ker KPK ostaja samostojna institucija z vsemi pooblastili in ker naj poseg v pravosodni sistem ne bi bil dovolj korenit, da bi bilo korupcijo mogoče preganjati bolj učinkovito kot doslej.

Toda kot je po seji vlade dejal pravosodni minister Zupančič, je vlada potrdila takšno besedilo zakona, kot ga ji je v odločanje poslalo njegovo ministrstvo. Ni pa še povsem jasno, ali je vlada odločala o predlogu zakona, kot je bil včeraj javno objavljen, ali pa ga je pravosodno ministrstvo do današnje obravnave na vladi moralo še kaj popraviti. In če, kako.

Po prvih informacijah naj bi do tehničnih popravkov sinoči še prišlo, konceptualno pa naj bi bil zakon ostal takšen, kot je bil včeraj tudi objavljen. Na vladi pa je bil, tako naši viri, sprejet soglasno. V državni zbor pa ga vlada pošilja po nujnem postopku, kar lahko pomeni, da bo zakon o Skoku sprejet v parlamentu že v kratkem.

SDT postaja StKOK, ustanavlja se specializirano sodišče, KPK pa ostaja samostojen organ

Poglavitni cilj zakona o Skoku je povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovanega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKok) ter Specializiranega sodišča za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bi ostala samostojen organ, bi pa morala v okviru svojih pristojnosti sodelovati z novo posebno tožilsko enoto.

Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki sedaj bdi nad pregonom najzahtevnejših oblik kriminala, bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj in spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.

Namesto štirih obstoječih specializiranih oddelkov na sodiščih bi bilo s tem zakonom ustanovljeno Specializirano sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Preiskavo kaznivih dejanj, za katera bi bil pristojen Skok, bi po predlogu zakona vedno začel ali prevzel NPU. Prav tako bi NPU preiskavo začel ali prevzel na podlagi pisne zahteve vodje Skoka.

Tožilstvo kritično, KPK pozdravlja, da ostaja samostojen organ

V KPK predloga zakona o Skoku včeraj še niso podrobno komentirali, saj vsebine do včerajšnje objave v vladnih gradivih niso poznali. So pa pozdravili, da je pravosodno ministrstvo "razumelo pozive komisije, da sta za učinkovit boj proti korupciji potrebna tako njen pregon kot preprečevanje v ločenih sistemih". O tem namreč govori nedavno sprejeta evropska protikorupcijska direktiva, na kar so pravosodno ministrstvo opozorili tudi v Bruslju.

Ostro pa so zakon o Skoku v prvih ocenah kritizirali na vrhovnem državnem tožilstvu in SDT, ki v pripravo prav tako nista bila vključena. Tožilci so opozorili, da tak predlog "v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj", bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva.